92. Kaj je kaznivo dejanje in kateri so temeljni elementi kaznivega dejanja?
Kaznivo dejanje je človekovo protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi nujnega varstva pravnih vrednot določa kot kaznivo dejanje ter hkrati določa njegove znake in kazen za storilca. Storjeno je lahko s storitvijo ali opustitvijo.
Temeljni elementi kaznivega dejanja:
93. Čas storitve kaznivega dejanja?
94. Kje je kraj storitve kaznivega dejanja?
Kraj storitve kaznivega dejanja je:
- kraj, kjer je storilec delal ali bi moral delati, in
- kraj, kjer je nastala posledica.
95. Kaj je silobran in ali je kazniv? (pojasni sestavine: napad, obramba)
Silobran je obramba, ki je nujno potrebna, da storilec od sebe ali koga drugega odvrne istočasen in protipraven napad.
Silobran se ne nanaša na obrambo lastnine, ampak izključno na obrambo pred napadom na življenje ali zdravje. Dejanja, storjena v silobranu, niso protipravna. Kazniva je prekoračitev silobrana, kadar obramba preseže meje, ki so nujno potrebne za odvrnitev napada.
Sestavine silobrana:
Napad
Obramba
96. Kaj je skrajna sila in ali je kazniva?
Skrajna sila je dejanje, ki ga storilec stori, da bi od sebe ali druge osebe odvrnil istočasno nezakrivljeno nevarnost, ki je ni bilo mogoče odvrniti drugače.
Ni protipravna, če je povzročeno zlo manjše od zla, ki je grozilo → to imenujemo opravičljiva skrajna sila.
Če storilec povzroči nesorazmerno večje zlo, pa gre za protipravno dejanje.
Storilec ne odgovarja, če se je znašel v skrajni sili, razen kadar je bil sam dolžan izpostaviti se nevarnosti.
Če je storilec napačno menil, da je v položaju skrajne sile (izogibna zmota), odgovarja za kaznivo dejanje iz malomarnosti.
Ključna razlika od silobrana: pri skrajni sili se ne branimo pred napadom človeka, ampak pred nevarnostjo (npr. naravna nesreča, požar, pes, ki napade), in izbiramo manjše zlo, da preprečimo večje.
97. Kaj je krivda? (pojasni prištevnost/neprištevnost, naklep, malomarnost)
Krivda
Kriv je storilec, ki je ob storitvi kaznivega dejanja prišteven in je ravnal z naklepom ali iz malomarnosti, pri tem pa se je zavedal ali bi se moral zavedati, da ravna v nasprotju s pravom.
Brez krivde ni kazni, krivdo pa je treba dokazovati.
Prištevnost
Prišteven je storilec, ki je sposoben razumeti pomen svojega dejanja in imeti v oblasti svoje ravnanje.
Neprišteven je storilec, ki tega ne zmore zaradi duševne motnje (npr. huda bolezen, motnja zavesti, globoka zaostalost).
Če si je storilec neprištevnost povzročil sam (npr. z alkoholom, drogami, drugimi psihoaktivnimi snovmi), je še vedno odgovoren, če je bila pred tem podana njegova krivda za kaznivo dejanje.
Naklep
Kaznivo dejanje je storjeno z naklepom, kadar se storilec zaveda svojega dejanja in ga želi storiti:
- direktni naklep → zaveda se dejanja in ga hoče storiti,
- eventualni naklep → zaveda se, da lahko stori dejanje, in v to privoli.
Malomarnost
Kaznivo dejanje je storjeno iz malomarnosti, kadar storilec ne ravna s potrebno pazljivostjo:
- zavestna malomarnost → zaveda se možnosti, da bo povzročil dejanje, a lahkomiselno misli, da se to ne bo zgodilo ali da bo to preprečil,
- nezavestna malomarnost → se ne zaveda, da lahko povzroči dejanje, pa bi se bil moral in mogel zavedati glede na okoliščine in svoje osebne lastnosti.
98. Kakšna je razlika med dejansko in pravno zmoto?
Storilec se ne zaveda okoliščin, ki jih zakon določa kot znake kaznivega dejanja, ali pa misli, da so okoliščine take, da je dejanje dopustno.
Storilec v dejanski zmoti ni kriv.
Primer: nekdo misli, da strelja v tarčo, v resnici pa je v grmovju človek.
Pravna zmota
Storilec ni vedel, da je njegovo dejanje protipravno, ker je bil prepričan, da ravna zakonito.
Če je zmota nastala iz upravičenih razlogov, storilec ni kriv.
Če bi se lahko seznanil s predpisi kot drugi ali bi moral zaradi svojega dela poznati posebne predpise, zmota ni upravičena.
V primeru neupravičene pravne zmote je storilec lahko kaznovan, vendar mileje.
Primer: nekdo pripelje v Slovenijo orožje iz tujine in misli, da je postopek enak kot doma, ker se ni pozanimal o slovenski zakonodaji.
99. Naštej varnostne ukrepe in pojasni varnostni ukrep odvzema predmetov.
Varnostni ukrepi
- obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu,
- obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti,
- prepoved opravljanja poklica,
- prepoved približevanja ali komuniciranja z žrtvijo,
- odvzem vozniškega dovoljenja,
- odvzem predmetov.
Odvzem predmetov
Predmeti, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za kaznivo dejanje, se smejo odvzeti, če so storilčeva last.
Predmeti se lahko odvzamejo tudi, če niso storilčeva last, kadar to zahtevata splošna varnost ali moralni razlogi.
Pravica drugih oseb, da od storilca terjajo odškodnino, s tem ni prizadeta.
100. Kaj je kazenska odgovornost?
Kazensko odgovoren je storilec, ki je prišteven in kriv.
Kriv je, če je kaznivo dejanje storil z naklepom ali iz malomarnosti, pri tem pa se je zavedal ali bi se moral zavedati, da je njegovo dejanje prepovedano.
101. Kaj pomeni neprištevnost?
Neprištevnost pomeni, da se storilec ob dejanju ni mogel zavedati pomena svojega dejanja ali pa zaradi duševnih motenj ni imel nadzora nad svojimi ravnanji.
Tak storilec ni kazensko odgovoren.
102. Ali je dovoljen silobran za obrambo premoženja in ali je dovoljen silobran zoper silobran?
Ne in ne. Silobran je dovoljen samo za obrambo življenja ali telesne celovitosti, ne pa za obrambo premoženja.
Prav tako ni dovoljen silobran proti silobranu, saj bi to pomenilo obrambo pred že zakonito obrambo.
103. Izključitev protipravnosti
Dejanje ni protipravno v naslednjih primerih:
- Silobran
- Skrajna sila
- Prisiljenost
- Vpliv sile ali grožnje
Za zagotavljanje najboljše uporabniške izkušnje uporabljamo tehnologije, kot so piškotki, za shranjevanje in/ali dostop do podatkov o napravi. Soglasje za te tehnologije nam bo omogočilo obdelavo podatkov, kot so vedenje brskanja ali enolični ID-ji na tem spletnem mestu. Če ne soglasja date ali ga prekličete, lahko to negativno vpliva na nekatere funkcije in možnosti.